Ljubljana

Superior: Lojze Gajšek, C.M.

Maistrova 2

1000 Ljubljana

tel.: (01) 230-24-64

fax (01) 230-24-74

Cerkev Srca Jezusovega: Načrt za cerkev je izdelal arhitekt Adolf Wagner v novogotskem stilu. 14. 5. 1881 je škof Pogačar blagoslovil temeljni kamen, 1.7.1883 pa jo je posvetil. 19. 7. 1883 je cerkev obiskal cesar Franc Jožef I., ko se je mudil v Ljubljani.

Misijonarji sv. Vincencija Pavelskega - lazaristi - so prišli v Ljubljano 1.9.1879 na povabilo ljubljanskega škofa dr. Janeza Z. Pogačarja z namenom, da bi vodili duhovne vaje in misijone.

Naselili so se na Poljanah (tedaj Poljanska 24). Hodili so na misijone, vodili duhovne vaje, prevzeli duhovno oskrbo v bolnišnici in pri usmiljenkah ter bili spovedniki v škofijskem semenišču.

Da bi mogli lažje in uspešneje opravljati svoje poslanstvo so na Taboru kupili zemljišče za zidavo. Sočasno s cerkvijo so zgradili hišo - stanovanje za duhovnike in bogoslovce. Leta 1888 so v hišo lazaristov na Taboru na željo škofa Missia prišli stanovat škofijski semeniščniki; eden od misijonarjev je prevzel skrb zanje.

Poleg ljudskih so se posvečali tudi zunanjim misijonom. Začeli so izdajati Misijonski koledar. Misijonska mašna družba jim je podarila posestvo v Grobljah pri Domžalah z namenom, da bi razširili delo za zunanje misijone.

V Grobljah so ustanovili tiskarno, kjer so med drugim tiskali Katoliške misijone. Tam je bilo tudi notranje semenišče (noviciat). Groblje z vsemi zgradbami in imetjem so bile po vojni zaplenjene in nacionalizirane.

Tudi hiša na Taboru 12 je bila po vojni zaplenjena. Lazaristom je ostal le hodnik, ki je povezoval hišo in cerkev. Tu so imeli skromno bivališče bratje in duhovnik, ki je oskrboval cerkev.

Leta 1967 so lazaristi kupili večjo hišo na Maistrovi 2, nedaleč od cerkve. Ko so bile na podstrešju urejene sobe, so se v začetku šolskega leta 1968/69 naselili ravnatelj dr. Franc Rode in bogoslovci. Od 1962 do 1968 so namreč bogoslovci bivali v kaplaniji v Šmartnem ob Savi.

Šmartno ob Savi je bilo v upravi lazaristov od 1. 9. 1962 do 7.9.1987. Prvi superior je bil g. Alojzij Trontelj, zadnji superior pa dr. Anton Stres. Do 1986 je bilo podružnica župnije sv. Petra v Ljubljani, 7.9.1986 je Šmartno ob Savi postalo samostojna župnijo, prvi župnik pa Jože Planinšek.

Provincialna hiša: Leta 1919 se je v hiši na Taboru 12 nastanil vicevizitator. Od leta 1926 pa do 1946 je bil tu sedež province. Po zaplembi hiše leta 1946 je bil vizitator Lovro Sedej štiri leta v priporu in zaporu. V teh letih ga je nadomeščal Alojzij Pohar, ki je stanoval pri frančiškanih v Ljubljani. G. Sedej je po izteku zapornekazne eno leto bival pri bratu v Ljubljani, 7.11.1951 pa se je naselil v Skopju, kjer je ostal do leta 1954. Leta 1969 se je v Ljubljano iz Zagreba-Vrapč preselil vizitator.Tako je po 18 letih spet sedež province v Ljubljani.

Dijaški dom: Leta 1905 so k misijonski hiši dogradili dijaški dom. Med prvo svetovno vojno so v njem nekaj hasa bivali vojaki.

Dom sv. Vincencija - Tabor 12: Leta 1993 je slovenska vlada vrnila nacionalizirano hišo na Taboru 12, ki je do tedaj služila kot dekliški dijaški dom Majde Vrhovnik.

Prijatelj - List prizadetih in njihovih prijateljev: Pred božičem 1968 so bogoslovci razmnožili na osmih straneh božično pismo bolnikov. Zamisel je prišla iz vrst bolnikov; bogoslovci Misijonske družbe smo v tem delu hutili naše poslanstvo.

Pismo je doživelo velik ugoden odziv in naslednje leto je s škofijskim dovoljenjem zahel izhajati Prijatelj(ciklostiran). Sedaj izhaja dvomesečnik šestkrat na leto.

Prvi urednik je bil bogoslovec Janez Puhan, za njim je prevzel uredništvo Mirko Škufca, nato Jože Zupančič, Vlado Bizant in Toni Burja.

Ob pomoči Prijatelja se je razširila povezanost med bolnimi, prizadetimi in njihovimi prijatelji po načelih Krščanskega bratstva bolnikov.

Od začeka izhajanja lista Prijatelj (1969)sta bila uredništvo in uprava lista na Maistrovi, ko pa je bila obnovljena hiša na Taboru 12, sta se naselila v novih prostorih.

Uredništvo in uprava:

Prijatelj

Tabor 12

1000 Ljubljana

Tel.: (01) 433-94-10; fax (01)230-24-74

@: prijatelj@rkc.si

Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov