Celje

Lazaristi - superior: Jože Planinšek, C.M.
Župnik: Jože Planinšek, C.M.

Plečnikova 29

3000 Celje

Tel.: (03) 548-37-04

Fax: (03) 548-15-96

@ misijonska.hisa@eunet.si   


Dom sv. Jožefa


Cerkev sv. Jožefa
:

Povod za gradnjo cerkve na hribu vzhodno od Celja je bila kužna bolezen (kuga) leta 1679, ko je v Celju umrlo 74 ljudi. Celjani so v procesiji nesli križ na ta hrib in se zaobljubili sv. Jožefu, da bodo zgradili cerkev njemu v čast, če bodo rešeni kužne bolezni.

   Cerkev so gradili ob pomoči sosednjih župnij od 1680 do 1682. Notranja oprema pa je nastajala naslednja desetletja. Zunanja podoba je v glavnem enaka do današnjih dni.

   Celje je do leta 1751 cekveno-pravno spadalo pod oglejski patriarhat, od leta 1751 do 1789 v gorosko nadskofijo, zatem pa jo je cesar Franc Jožef II pridružil lavantinski škofiji – takrat s sedežem v Št. Andražu v Labodski dolini (v današnji Avstriji).

   28.3.1854 je obiskal Celje in misijonsko hišo pri sv. Jožefu Friderik Baraga, škof med Indijanci v Severni Ameriki.

 

Župnija: Na god sv. Jožefa 19.3.1960 je bila razglašena nova župnija sv. Jožefa. Za   prvega župnika je bil imenovan  Lovro Sedej. Naslednji župniki so bili: Franc  Rode, Andrej Lukan, Anton Rupnik, Stanko Domanjko, Alojz Letonja, Andrej Urbancl, Alojz Gajšek, Stanko Domanjko in Jože Planinšek.

   24. 9. 2000 je obnovljeno cerkev posvetil mariborski škof-ordinarij dr. Franc Kramberger.

 

 

Misijonarji sv. Vincencija Pavelskega , lazaristi:

 

   Lazariste je povabil in 26. 9. 1852 slovesno umestill pri Sv. Jožefu lavantinski škof Slomšek, takrat že s sedežem v Mariboru. Pridigo je imel v slovenščini in nemščini ter predstavil misijonarje množici vernikov in nad 30 duhovnikom.

    S podpisom pogodbe med lazaristi in škofijo 1. 6. 1860 je Družba pravno prevzela v last cerkev in hišo. Leta 1864 so sklenili zgraditi novo nišo, kar se je tudi zgodilo v letih 1866/67. Ob prelomnici stoletja so jo povečali.

   Škof Slomšek je lazariste povabil v svojo škofijo z namenom, da bi vodili ljudske misijone in verne varovali pred liberalizmom in brezboštvom, ki sta v naše kraje prodirala kot odmev na francosko revolucijo ter se po drugi svetovni vojni še razmahnila v komunizmu.

Slomšek je svoj namen strnil takole: 1. da bi se borili zoper nevero in nevednost; 2. da bi se borili zoper nevarni socializem; 3. da bi se borili zoper revolucijo in prekucijo.

   Po drugi svetovni vojni je bila hiša zaplenjena, vendar so delo, za katero je škof Slomšek povabil lazariste v svojo škofijo, kljub velikim težavam nadaljevali. Ostala jim je le hišna kapela nad zakristijo. Kapelo in podstrešje nad njo so preuredili v stanovanje. V tem skromnem stanovanju so živeli do leta 1990, ko je bila hiša vrnjena in so jo kmalu zašeli obnavljati.

Maribor: Od leta 1879 do 1911 so bili lazaristi tudi v Mariboru in sicer pri cerkvi sv. Jožefa.

 

Dom sv. Jožefa:

 

   Leta 1994 so zašeli z obnovo in prenovo misijonske hiše po načrtih arhitekta dr. Jožeta Marinka.

 

   

Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu :

 

Župnija Šmartno pri Slov. Gradcu

Šmartno 56

2383 Šmartno pri Slov. Gradcu